V juniju sta se Damir in Andrej odpravila na obnovitveno rehabilitacijo v objem narave. Odpotovala sta v Dobrno, z namenom izbolševanja gibljivosti in ohranjanja zdravja.
Damir je dobil sobo na negovalnem oddelku, z dvižno posteljo s pomočjo katere mu je lažje vstajati iz postelje. Kljub temu da je na oddelku ves čas na voljo pomoč, je Damir ni potreboval, saj je bil v sobi skupaj s svojim asistentom Andrejem.
Damirju včasih ponagaja spomin in v novem okolju je veliko novih informacij in podatkov, ki si jih je treba hitro zapomniti. Tako mu je bil Andrej v pomoč pri iskanju pravih vhodov in izhodov ter odhajanju na terapije ob pravem času.
Če se je bilo mogoče vseh ur terapij malce težje zapomniti pa ni bilo problemov kdaj je treba oditi v jedilnico. To je vendar nekaj vsakodnevnega! Damir je bil presenečen da je lahko v družbi vseh, ki niso na vozičku in ne potrebujejo pomoči pri izbiri raznolike hrane. Tako sta z Andrejem spretno vijugala med mizami in okusno hrano ter poskušala pripraviti čim bolj barvite krožnike.
Najlepši del obnovitvene rehabilitacije pa je bilo prav gotovo spoznavanje novih ljudi. Skupaj sta tako spoznala marsikoga, ki ga sama v svojem svetu mogoče sploh ne bi opazila. In mogoče… je svetov toliko kot je ljudi? In z zaupanjem se ti svetovi združijo med seboj. Tako lahko nastajajo novi svetovi in novi pogledi na ta svet, ki nam je skupen.
V družbi dobrih ljudi, hrane in terapij dnevi hitro minevajo in kar naenkrat je bil čas za odhod. Andrej je Damirju pomagal spakirati, spakirala sta tudi nekaj novo pridobljene motivacije in z nasmehom do ušes odšla domov.
