Ustanoviteljici zavoda Žan, Doroteji Komac, se je 24 let nazaj rodil sin Žan. Žan je oseba s posebnimi potrebami. Družina je v njem vsa leta videla mnogo več, saj njihovo življenje bogati na povsem svoj način.
Ob sprejetju zakona o osebni asistenci se je Doroteja odločila, da institut družinskega pomočnika zamenja za osebno asistenco. Sprva je odprla svoj s.p, kasneje se je odločila za ustanovitev zavoda, ki ga je poimenovala po sinu. V začetnicah imena Žan se skriva bistvo osebne asistence: omogočiti invalidnim osebam Živeti Aktivno & Neodvisno.
Kmalu po ustanovitvi zavoda sem se ekipi pridružila kot strokovna vodja. Zadnjih 15 let svojega življenja, sem bila tako poklicno, kot tudi zasebno aktivna na področju dela oseb s posebnimi potrebami. V družine sem vstopala bodisi kot socialna delavka zaposlena v CUDV-ju ali kot dolgoletna prostovoljka lokalnega društva, ki se trudi za dvig kvaliteta življenja oseb s posebnimi potrebami. Med drugim sem v zadnjem letu pridobila evropski certifikat za delo v socialnem varstvu.
V zavodu trenutno osemnajst osebnih asistentov omogoča desetim uporabnikom, da z njihovo pomočjo v večji meri živijo aktivno in bolj neodvisno življenje.
Žalosti nas, da se ob vsakodnevnih zmagah naših asistentov in uporabnikov, še vedno srečujemo z mačehovskim odnosom države do tovrstne populacije. Trenutna krizna situacija v državi je še občutnejše pokazala kaj šteje politični glas posameznika. Če glasu ni, ne obstajaš. Tako so bili naši uporabniki med zadnjimi prejemniki zaščitne opreme, osebnim asistentom ne pripada krizni dodatek za delo v kriznih časih,…
Lahko bi še naprej naštevala težave pri izvajanju zakona, vendar to ni moj namen. Še naprej bom sledila poslanstvu zavoda in si na dnevni ravni prizadevala, da bodo naši uporabniki deležni tistega, kar jim pripada. Neprecenljivo je namreč videti iskrico v očeh človeka, ki je po dolgem času spet zagledal sonce…v dobesednem in prenesenem pomenu.
Živeti Aktivno & Neodvisno….zgodba pa se nadaljuje…..